Koliko kW sončne elektrarne potrebujem

Najpogostejše vprašanje je hkrati napačno postavljeno. »Koliko kilovatov gre na mojo streho« pove, kaj je fizično mogoče, ne pa, kaj se izplača. Odgovor se začne pri vaši porabi in šele nato pogleda na streho.

Začnite pri porabi, ne pri strehi

Potrebujete eno samo številko: letno porabo v kilovatnih urah. Najdete jo na letnem obračunu ali v spletnem portalu dobavitelja. Če imate pri roki samo mesečni znesek, ga delite s ceno kilovatne ure s svojega računa in pomnožite z dvanajst. Za prvo oceno je to dovolj natančno.

Enako pomembno je, kdaj porabljate. Ker se elektrika danes obračunava po sprotni porabi, je vsaka kilovatna ura, ki jo porabite v času proizvodnje, vredna bistveno več od tiste, ki jo oddate v omrežje. Delavnica ali pisarna, ki obratuje podnevi, doseže visok delež lastne porabe brez hranilnika; hiša, kjer je do popoldneva prazno, ga brez baterije ne doseže.

Preračun iz kWh v kW

Groba ocena, ki jo lahko naredite v glavi:

Ta izračun predpostavlja, da želite pokriti celotno letno porabo. To je smiselno izhodišče, ni pa nujno cilj, o tem več spodaj. Donos 1.100 kWh na kilovat je slovensko povprečje; dejanski se med lokacijami, orientacijami in nakloni razlikuje toliko, da ga je vredno pogledati za konkretno streho. Prav zato naš izračun uporabi podatke o sončnem obsevanju za vaš naslov namesto povprečja.

Priključna moč postavi mejo

Elektrarne ne morete postaviti poljubno velike. Zgornjo mejo postavlja priključna moč odjemnega mesta. Pri tipičnem gospodinjstvu z varovalkami 3 × 25 A je to okoli 17 kW.

Poleg tega ima javni poziv za gospodinjstva svojo omejitev: subvencionirana naprava je omejena na 0,8-kratnik priključne moči odjemnega mesta. Pri 17 kW priključne moči to pomeni približno 13,8 kW elektrarne, ki je še upravičena do pomoči.

Priključno moč je mogoče povečati, a je to ločen postopek pri distributerju, ni brezplačen in ni povsod izvedljiv, saj je odvisen od stanja omrežja na vašem območju.

Koliko strehe je za to potrebno

Pri sodobnih modulih je okvir približno 4,5 do 5,5 m² na kilovat. Za 6 kW torej okoli 30 m² neprekinjene, neosenčene površine.

Pri ogledu šteje več kot sama kvadratura:

• Orientacija in naklon. Jug je najboljši, vzhodno-zahodna streha pa pogosto praktičnejša, ker proizvodnjo razpotegne čez dan in s tem dvigne lastno porabo.
• Senca. Dimnik, sosednja hiša ali drevo lahko odrežeta več, kot se zdi, zlasti pozimi, ko je sonce nizko.
• Kritina in stanje ostrešja. Elektrarna stoji okoli 30 let. Če je streha pred obnovo, je vrstni red obrnjen.
• Pot do razsmernika in omarice. Vpliva na strošek elektroinštalacij bolj kot na ceno modulov.

Zakaj večja ni vedno boljša

Ko elektrarna preseže vašo porabo, gredo dodatne kilovatne ure v omrežje po odkupni ceni, ki je nižja od nakupne. Vsak dodatni kilovat nad porabo se zato vrača počasneje od prejšnjega.

Vredno pa je razmisliti o porabi, ki šele pride: toplotna črpalka, klima, električni avto ali hranilnik letno porabo občutno spremenijo. Elektrarno je smiselno dimenzionirati na porabo, kakršna bo čez nekaj let, ne na tisto z lanskega računa.

Katera moč je za vaš objekt realna in koliko od tega je smiselno pokriti, je natanko tisto, kar pogledamo na brezplačnem ogledu. Pred tem pa vam okvir da naš izračun.