Samooskrba po net meteringu: kaj se je spremenilo

Do konca leta 2023 je bila matematika sončne elektrarne v Sloveniji preprosta: omrežje je delovalo kot neomejena baterija, ob koncu leta pa se je proizvedeno odštelo od porabljenega. Ta sistem je za nove naprave zaprt. Elektrarna se danes splača iz drugega razloga in po drugačni logiki. Prav zaradi te razlike marsikatera ponudba, ki kroži po spletu, ni več aktualna.

Kaj je bil net metering

Pri letnem poračunu, ki so ga pri nas poimenovali net metering, ni bilo pomembno, kdaj elektriko proizvedete in kdaj jo porabite. Poleti ste v omrežje oddali več, kot ste vzeli, pozimi obratno, ob koncu obračunskega leta pa se je upoštevala samo razlika. Zato je elektrarna lahko bila velika, poraba pa razporejena kakor koli. Rezultat je bil enak.

Sistem je bil za lastnike izjemno ugoden, za omrežje pa vse dražji, ker ga je poletna proizvodnja obremenjevala takrat, ko elektrike nihče ne potrebuje. Zato se je za nove naprave zaprl.

Kako se obračunava danes

Nova elektrarna deluje po sprotni porabi. Kar proizvedete in v istem trenutku porabite, sploh ne gre skozi števec. To je najbolj vredna kilovatna ura, ki jo imate, ker vam prihrani celotno ceno elektrike z vsemi dajatvami vred. Kar proizvedete in ne porabite, se odda v omrežje in proda po odkupni ceni, ki je praviloma precej nižja od nakupne.

Posledica je preprosta in za marsikoga presenetljiva: delež lastne porabe je pomembnejši od moči elektrarne. Hiša, ki porabi 70 % svoje proizvodnje, ima od 6 kW več kot hiša, ki porabi 30 % svoje proizvodnje od 10 kW.

Nova omrežnina od oktobra 2024

Drugo spremembo prinaša obračun omrežnine, ki velja od 1. oktobra 2024. Omrežnina se ne obračunava več samo po porabljenih kilovatnih urah, ampak tudi po moči, ki jo v določenem trenutku vlečete iz omrežja.

• Leto je razdeljeno na dve sezoni: višjo od novembra do februarja in nižjo od marca do oktobra.
• Dan je razdeljen na pet časovnih blokov; prvi je najdražji, peti najcenejši.
• Moč se ugotavlja na podlagi 15-minutnih meritev, ne trenutne konice.
• Vsako odjemno mesto ima dogovorjeno obračunsko moč, ki jo je najprej določil distributer na podlagi pretekle porabe.

V praksi to pomeni, da vas ne stane le to, koliko elektrike porabite, ampak tudi to, koliko naprav vklopite hkrati in ob kateri uri. Tistim, ki so obdržali obračunsko moč, kakršno jim je določil distributer, se prekoračitve ne zaračunavajo, prejmejo le mesečno obvestilo. Ta oprostitev je trajna in ni več vezana na prehodno obdobje. Kdor pa obračunsko moč enkrat spremeni, se mu prekoračitve od takrat naprej zaračunavajo.

Zakaj je hranilnik postal ključen

Obe spremembi kažeta v isto smer. Sprotna poraba nagrajuje tistega, ki proizvedeno porabi sam, obračun po moči pa tistega, ki konico iz omrežja zgladi. Baterijski hranilnik naredi oboje:

• Popoldanski višek shrani in ga vrne zvečer, ko je poraba največja in sonca ni več.
• Konico pokrije iz baterije, zato je izmerjena moč iz omrežja nižja.
• Ob izpadu omrežja lahko objekt ostane pod napetostjo, če je sistem tako izveden.

Zato je subvencija za gospodinjstva z baterijo bistveno višja kot brez nje. Podrobnosti so na strani Subvencije, dimenzioniranje pa v vodniku Baterijski hranilnik.

Kaj to pomeni za vašo odločitev

Če se odločate danes, so pomembna tri vprašanja in nobeno od njih ni »koliko kilovatov največ gre na streho«:

1. Kdaj porabljate elektriko? Podjetje s proizvodnjo med tednom porabi praktično vso proizvodnjo sproti in hranilnika morda sploh ne potrebuje. Hiša, kjer je podnevi prazno, je v nasprotnem položaju.
2. Koliko lastne porabe je realno dosegljivo? To je številka, ki odloča o vračilu naložbe, ne letna proizvodnja.
3. Kakšna je vaša priključna moč? Ta postavi zgornjo mejo elektrarne in vpliva tudi na to, do kolikšne subvencije ste upravičeni.

Na prvi dve odgovarja vodnik Koliko kW potrebujem, na tretje pa vaš zadnji račun za elektriko.